Kdaj je čas za pregled pri pulmologu in kaj zajema pregled?

Pregled pri pulmologu je priporočljiv kadar se pojavijo simptomi, ki nakazujejo težave z dihalnim sistemom oz. nam splošni zdravnik izda napotnico za obisk pulmologa. 
 

Kdo je pulmolog?

Pulmologija je veja interne medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni pljuč in dihal (kar zajema tudi dihalne poti in dihalne mišice), kot so vnetja nosu, sinusov, žrela in bronhijev, avtoimunske bolezni ter kronična stanja, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak. Zdravnik specialist interne medicine, ki diagnosticira vsa stanja v medicini, povezana z dihalnim sistemom, se imenuje pulmolog. Številne bolezni pljuč imajo podobne simptome kot srčno-žilne bolezni, pulmologi pri postavljanju diagnoze in samem zdravljenju pogosto sodelujejo tudi s kardiologi.

Med bolezni, ki jih zdravijo pulmologi, spadajo:

• astma,
• bronhiektazije,
• bronhitis,
• akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS) oziroma sindrom poškodbe pljuč,
• emfizem,
• cistična fibroza,
• pljučni rak,
• obstruktivna apneja v pju (OPS),
• kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB),
• nabiranje vode v pljučih,
• tuberkuloza,
• pljučnica,
• pljučna sarkoidoza,
• pljučna hipertenzija,
• pljučna embolija in še številne druge.

 

Kdaj je pregled pri pulmologu potreben?

Kadar se pojavijo simptomi, ki nakazujejo težave z dihalnim sistemom, nam splošni zdravnik izda napotnico za obisk pulmologa. Še posebej moramo poudariti, da napotnice ne bo izdal zaradi običajnega kašlja ob prehladu. Kadar pa ta traja dlje, se intenzivno stopnjuje in zdravljenje ni uspešno, je pregled pri pulmologu že obvezen. Najpogostejši simptomi, zaradi katerih pacienti obiščejo pulmologa, so:

• kašelj (z ali brez izkašljevanja, ki ne preneha dlje časa, intenzivnost pa se stopnjuje);
• oteženo dihanje (še posebej med fizično aktivnostjo);
• bolečine in stiskanje v prsih;
• piskanje v pljučih;
• vrtoglavica ali omotica ob hudem kašlju ( do teh lahko pride tudi brez kašlja);
•  slabokrvnost;
• ponavljajoči se bronhitisi ali prehladi, ki prizadenejo dihalni sistem;
• astma, ki ni pod nadzorom;
• v zadnjem času pa moramo biti pozorni tudi v primeru obolelosti s koronavirusom, kjer so zgoraj napisanim simptomom pridružene tudi bolečine v mišicah in povišana telesna temperatura.

 

Pred pregledom

Pulmologi odsvetujejo kajenje na dan pregleda. Prav tako bolnike prosijo, da na pregled prinesejo vse izvide in že opravljene rentgenske ali druge slike pljuč. Če pacient uporablja vdihovalnike ali pršilnike, naj jih na dan pregleda ne inhalira, če je le mogoče, temveč jih prinese s seboj na pregled.

 

Kako poteka pulmološki pregled?

Pulmološki specialistični pregled se začne s pogovorom med bolnikom in pacientom, kjer zdravnik najprej zbere vse potrebne podatke o bolniku ter družinskih posebnostih (ugotavljanje dovzetnosti za alergijske bolezni, simptomi in potek trenutne bolezni(osebna anamneza)), šele nato sledi klinični pregled. Preden pulmolog postavi končno diagnozo, po navadi opravi še nekaj dodatnih preiskav, ki navadno zajemajo krvne preiskave, rentgen in računalniško tomografijo pljuč, opravi pa lahko tudi analizo pja,  bronhoskopijo ter teste pljučne funkcije (spirometrijo, melanholinski in difuzijski test).

 

Rentgensko slikanje prsnega koša

Rentgensko slikanje prsnega koša je postopek, kjer se s pomočjo rentgenskih žarkov naredi slika srca, pljuč, dihalnih poti, krvnih žil in skeleta. Pulmologom pomaga pri odkrivanju bolezni organov prsnega koša.

 

Računalniška tomografija (CT) prsnega koša

CT slikanje je rentgensko slikanje telesa v mnogo nivojih in z mnogih strani, kjer računalnik poveže v slike pridobljene podatke. Pulmologu omogoči natančen vpogled v prsni koš in organe v njem. Pokaže jim zgradbo organov ter odnose in povezave med njimi. CT slikanje prsnega koša z znotrajžilnim kontrastom je preiskava, pri kateri se v žilo kontrastno sredstvo, da se lahko natančno vidi, kaj se dogaja v ožilju pljuč. Uporablja se le izjemoma, kadar gre za težko pregledne spremembe struktur v prsnem košu.

 

Polisomnografija in poligrafija

Pri bolnikih, ki smrčijo, ki večkrat s težavo dihajo skozi nos ponoči, ki slabo spijo in so podnevi zapi, je najprej potreben natančen klinični internistični ter nevrološki pregled. 

Polisomnografija (PSG) je diagnostični postopek, ki ponoči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje pja. Na bolnika pričvrstijo senzorje, ki spremljajo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med pjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in nasičenost krvi s kisikom.

Respiratorna poligrafija je diagnostični postopek, podoben polisomnografiji, vendar omejen samo na diagnostiko obstruktivnih motenj dihanja v pju. Zaznava tudi aktivnost možganov z enokanalnim EEG, čas in učinkovitost pja, med drugim tudi bolj natančno določi število prebujanj med pjem.

 

Bronhoskopija

Je ena od najstarejših preiskovalnih metod v pulmologiji. Pri tem gre za pregled sapnika in bronhialnega vejevja z bronhoskopom, optično napravo za opazovanje notranjosti sapnika ter bronhijev.

 

 
 

Spirometrija 

Je diagnostični test, ki ga uporabljajo za opredelitev delovanja pljuč in dihalnih poti. Meri količino (volumen) in hitrost izdihanega zraka, torej pretok zraka, ki gre v pljuča in iz pljuč. S spirometrijo se potrdijo različne diagnoze, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, restriktivna bolezen pljuč in druge. Poleg tega se lahko  spremlja tudi, kako učinkovito je zdravljenje kroničnih bolezni pljuč. Z dvema vdihoma in močnima vpihoma v spirometer je mogoče hitro ugotoviti, kako dobro pljuča delujejo.

Več o spirometriji si preberite tukaj: Kaj je spirometrija in kako poteka?

 

Zdravljenje

Bolezni pljuč, pri katerih je ugotovljeno dolgotrajno stanje, se zdravijo z ustreznimi zdravili in terapijami. Pulmolog lahko predpiše antibiotike, inhalatorje ali steroide. V primeru potrebne operacije bo to opravil kirurg, ki je specializiran za srce in pljuča. Kadar mora bolnik zaradi kronične bolezni spremeniti slog življenja, mu pulmolog pomaga s konkretnimi napotki, kako lahko omejiti in nadzirati težave z dihanjem. Kadar pa gre za resna stanja, kot sta pljučni rak in kronična obstruktivna pljučna bolezen, lahko pulmolog ponudi tudi uporabo dihalnih aparatov ter dovajanje kisika.