Kateri so znaki in simptomi, ki nakazujejo na težave s srcem, kdaj se odpraviti na kardiološki pregled, kako poteka diagnosticiranje srčnih obolenj in kako zdravljenje razkrivamo v članku spodaj.
Srčno-žilne bolezni naraščajo tudi v Sloveniji
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so srčno-žilne bolezni v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji zadnja desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti ter umrljivosti odraslih. Največ smrti po njihovih podatkih povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
Srčno-žilne bolezni v Sloveniji predstavljajo 38 odstotkov vseh smrti na leto. Številke so visoke in bodo v prihodnosti še rasle. Vsako leto za srčno-žilnimi boleznimi umre okoli 18 milijonov ljudi po svetu, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo ta številka do leta 2030 povzpela na 24 milijonov.
Veliko breme za bolnike in zdravstvo predstavlja tudi srčno popuščanje. V bolnišnicah je zaradi njega letno hospitaliziranih 16 000 bolnikov, v letu po odpustu se na zdravljenje vrne 40 odstotkov bolnikov, 20 odstotkov pa jih umre. Po podatkih NIJZ med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen ter druge redkejše bolezni (na primer abdominalne in torakalne anevrizme aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.
Prav zaradi tega je pomembno, da težave odkrijemo dovolj zgodaj in uvedemo pravilno zdravljenje ali spremembo življenjskega sloga.
Kdaj na prvi kardiološki pregled?
Na kardiološki pregled nas napoti osebni zdravnik, kadar imamo simptome in znake, ki nakazujejo na težave s srcem. Kardiologi poročajo, da jih obiščejo predvsem pacienti, ki v prsih čutijo bolečine ali pa se v prsih pojavijo nelagodja, kot so zasoplost, občutek stiskanja in mravljinčenja v prsnem košu, palpitacije in neenakomeren srčni utrip ter občasne motnje zavesti.
Kardiologi poudarjajo, da ne smemo spregledati težkega dihanja in močnega bitja srca pri nekoliko večjem naporu, kot je hoja po stopnicah, ter kroničnega kašlja, ki se pojavi pri težjih obremenitvah. Na resne težave s srcem lahko kažejo tudi modrikaste ustnice, uhlji in nos, zadrževanje vode v trebušni votlini, otekanje nog in gležnjev, hladne okončine ter pogosti odhodi na vodo ponoči. Vse prej našteto nakazuje na resno stanje, ki so lahko odraz težav s srcem. Kardiolog vam bo pomagal razjasniti in ugotoviti vzrok vaših težav.
Kardiologi priporočajo, da preventivno opravimo pregled srca tudi takrat, če je v družini že diagnosticiran srčni bolnik. Genetika pri boleznih srca namreč igra pomembno vlogo. Pregled se priporoča tudi ljudem z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, tistim z visoko vsebnostjo maščob v krvi, ne nazadnje pa vsem, ki imajo čezmerno telesno težo, niso telesno aktivni in kadijo. Vse to so dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Omenili smo že dva dejavnika tveganja, to sta starost in spol. Kardiologi priporočajo pregled moškim po 40. , ženskam pa po 45. letu starosti.
Obenem pa ne smemo pozabiti na tiste ljudi, ki jim je bila diagnoza srčne bolezni že postavljena. Tudi v tem primeru je potrebno redno obiskovanje kardiologa. Srčno bolezen n je namreč treba ves čas spremljati in ustrezno prilagajati zdravljenje ter terapijo.
Diagnosticiranje srčnih obolenj
Če se srečujemo z zgoraj opisanimi težavami, je dobro od zdravnika čim prej dobiti napotnico za prvi kardiološki pregled. Ta namreč za prepoznavanje srčnih obolenj s pacientom najprej opravi pogovor in nato telesni pregled. Izmeri tlak, posname EKG, glede na težave pacienta pa lahko opravi še obremenitveni test na kolesu, ultrazvočno preiskavo srca, neprekinjeno 24-urno snemanje EKG in 24-urno merjenje krvnega tlaka. Sledijo pa lahko tudi bolj invazivne preiskave, kot so koronarografija – rentgensko slikanje srčnih žil, elektrofiziološke preiskave in celo biopsija srčne mišice. Kardiolog vedno preveri tudi medicinsko dokumentacijo oziroma napiše, katera zdravila bolnik že jemlje.
Najpogostejše bolezni srca in ožilja, ki jih kardiologi v Sloveniji prepoznavajo, so srčno popuščanje, koronarna bolezen, akutni koronarni sindrom in motnje srčnega ritma, najpogostejša je atrijska fibrilacija.
Kako poteka zdravljenje srčnih obolenj?
Kardiologi poudarjajo, da se vsako zdravljenje začne s spremembo življenjskega sloga, predvsem je treba spremeniti nezdrave življenjske navade. Dejavnika tveganja, ki pospešujeta nastanek srčno-žilnih bolezni, sta čezmerna prehranjenost in debelost, kar pogosto vodi v sladkorne bolezni tipa 2 ter zvišan krvni tlak.
Sladkorna bolezen je povezana tudi s posebno obliko motenj v presnovi maščob, tako imenovano aterogeno dislipidemijo, vsa ta stanja pa občutno pospešujejo nastanek aterosklerotične srčno-žilne bolezni in zapletov, kot sta srčni infarkt ter možganska kap. Treba je opustiti kajenje in uživanje alkoholnih pijač, zmanjšati stresne dejavnike, predvsem pa se več gibati. Prav tako se morajo bolniki držati predpisane medikamentne terapije, zdravila pa jemati dosledno in redno.
Pomembna dejavnika tveganja sta tudi spol in starost, čeprav v zadnjih letih za srčno-žilnimi boleznimi zbolevajo tudi vse mlajši. Če je bolezen že napredovala, se bolnike napoti tudi na srčno operacijo (na primer menjava zaklopke, premostitev zaprtih srčnih žil, urejanje srčnega ritma in v skrajnem primeru presaditev srca). Poudariti je treba, da so srčno-žilne bolezni kronične, kar pomeni, da se je spremenjenega življenjskega sloga treba držati dosmrtno, prav tako pa dosmrtno jemati tudi nekatera zdravila.
Preventiva
Nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni lahko zaustavimo z zdravim načinom življenja ter odložimo z njimi povezane zaplete in s tem podaljšamo življenje. Glede na porast srčno-žilnih bolezni v svetu in pri nas se je po podatkih NIJZ v Sloveniji leta 2002 začel izvajati Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni.
Program izvajajo vsi zdravniki splošne/družinske medicine in vključuje nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in žilja ter ustrezno ukrepanje in svetovanje za zmanjševanje izraženosti dejavnikov tveganja oziroma njihovo odstranjevanje, predvsem pa za spremembo življenjskega sloga tako, da ta varuje in krepi zdravje. S pomočjo ocene stopnje tveganja za srčno-žilne bolezni se odrasle ljudi z visokim tveganjem usmerja v terapevtsko obravnavo, predvsem s posredovanjem spremembe življenjskega sloga. Zaradi učinkov preventive srčno-žilnih bolezni in akutne oskrbe bolezni srca so se zdravstveni kazalniki v določenem obdobju na nacionalni ravni občutno izboljšali, tako se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za več kot polovico.
Preventivno lahko največ naredimo sami, dobro je, da se vsak dan razgibamo, še posebej, če imamo službo, v kateri večinoma sedimo. Prehrana naj bo raznolika in sezonska, bogata z vitamini ter minerali, predvsem pa s čim manj nezdravimi maščobami. Kolikor je mogoče, se izogibajmo stresu, opustimo kajenje in pitje alkohola.
Izognite se dolgim čakalnim vrstam v javnem zdravstvenem sistemu in se naročite na pregled pri izbranem specialistu v vaši bližini!
Ambulanta.si vam zagotavlja hitro in enostavno izbiro zdravstvene storitve in široke mreže zdravstvenih izvajalcev v zasebnem sektorju. Poleg hitrega naročila na pregled boste imeli tudi popolni pregled nad ceno posamezne zdravstvene storitve in predvidenimi stroški vašega zdravljenja. Za svoje zdravje pa lahko enostavno poskrbite tudi z zavarovanjem PRVA Zdravje, ki vam pri novonastalih boleznih in poškodbah omogoča dostop do zdravstvenih storitev v povprečno le 5 delovnih dneh – ob tem pa vam ne bo treba skrbeti za visoke stroške. Prilagodite ga svojim potrebam in izberite ustrezno kombinacijo zavarovalnih kritij, prek spleta že od 2,92 EUR/mesec!
