Kolonoskopija je ključna diagnostična in terapevtska metoda za preiskovanje stanja debelega črevesa in danke. Ta članek podrobno obravnava celoten postopek kolonoskopije, od priprave na preiskavo do samega postopka in možnih zapletov. Razpravljali bomo tudi o simptomih, ki bi lahko zahtevali tovrstno preiskavo, in o tem, kako kolonoskopija pomaga pri odkrivanju in zdravljenju številnih bolezni prebavil. Poleg tega bomo preučili tudi možnost izvajanja kolonoskopije v sedaciji ali anesteziji.
Priprave na kolonoskopijo
Pomembno za dobro izvedbo preiskave in dobro pregledno črevo je, da je to temeljito očiščeno. Navodila, ki jih prejmete pred preiskavo, morate natančno prebrati in jih dosledno upoštevati. Določenim živilom se morate izogibati že teden dni pred preiskavo, zadnjih 24 ur pa je dovoljeno uživanje samo bistre tekočine, predpisanega odvajalnega napitka (Moviprep) in donata. Priložena so tudi navodila glede jemanja zdravil. Posebej pozorni morajo biti sladkorni bolniki in bolniki, ki imajo predpisano antikoagulantno zdravljenje. V teh primerih se morate pred čiščenjem posvetovati z zdravnikom.
Kdaj se odločimo za kolonoskopijo?
Ko se pojavijo spremembe v načinu odvajanja blata, je znak za obisk tovrstne preiskave. Največkrat so to zaprtje, ki mu sledi driska, zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu, hujšanje, anemija in druge nepojasnjene trebušne težave. Vse naštete težave še ne pomenijo, da je prisotna bolezen prebavil ali rakasto obolenje, vendar je preventivno ravnanje za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka s pomočjo kolonoskopije zelo pomembno.
Potrebuješ kolonoskopijo?
Kako poteka kolonoskopija?
Kolonoskopija je endoskopska preiskava, pri kateri zdravnik z endoskopom pregleda sluznico črevesja. Endoskop je približno za prst debela cev, ki je upogljiva. Sestavljena je iz optičnih vlaken, ki omogočajo, da se slika črevesja prenaša na zaslon.
Kolonoskopija je nadvse pomembna preiskava, saj je zanesljiva tako diagnostično kot terapevtsko za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesju ter danki. Omogoča, da zdravnik s pomočjo endoskopa odvzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo, torej biopsijo, prav tako pa lahko tudi trajno odstrani manjše spremembe na sluznici črevesja.
Med samo preiskavo, ki traja od 20 do 60 minut, pacient leži na boku ali hrbtu. Pred preiskavo mu medicinska sestra namaže zadnjično odprtino z anestetičnim gelom. Za lažjo preglednost črevesja zdravnik črevo napihuje z zrakom. To napihovanje lahko povzroči občutek napetosti, krčev in pretakanja po črevesju, vendar se odvečni zrak hitro izloči. Vpihovanje zraka v črevo je pomembno za boljšo preglednost črevesne sluznice in odkrivanje morebitnih bolezenskih sprememb. Kolonoskopija v osnovi ni boleča preiskava, vendar se občasno lahko pojavijo bolečine med samo preiskavo, na katere opozorimo zdravnika, ki lahko preiskavo ustavi ali prilagodi.
Zdravnik med kolonoskopijo pregleda celotno debelo črevo in po navadi tudi terminalni del ileuma. Če odkrije spremenjeno sluznico črevesja, ima možnost že med samo preiskavo odvzeti delček tkiva oziroma opraviti biopsijo.
S tem lahko natančno opredeli, za kakšno tkivo gre in se na podlagi patohistološkega izvida odloči o nadaljnji obravnavi. Prav tako kolonoskopija omogoča odstranjevanje polipov, ki jih praviloma tudi pošlje na histološko preiskavo, iz katere se natančno določi, za kakšno vrsto polipa gre. Kolonoskopija omogoča poleg ugotavljanja predrakastih in rakastih sprememb tudi diagnostiko KVČB (kroničnih vnetnih črevesnih bolezni – ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), celiakije, divertiklov, notranjih hemoroidov, žilnih sprememb na sluznici in podobno.
Možni zapleti med in po kolonoskopiji
Zapleti med kolonoskopijo so sicer možni, a zelo redki. Pomembno je, da je črevo pred preiskavo dobro očiščeno. Najbolj nevaren zaplet je perforacija črevesja, ki zahteva operacijo, vendar do takega zapleta pride le izjemoma. Lahko tudi pride do krvavitve iz mesta, kjer je bil odstranjen polip.
Zapleti po kolonoskopiji so prav tako zelo redki. Lahko se pojavijo bolečina v trebuhu, vročina in krvavitev. Če gre za majhno krvavitev, se po navadi ta ustavi sama od sebe. V primeru močnejše krvavitve iz črevesja pa je potreben obisk zdravnika, zato je tudi pomembno, da nekaj dni po preiskavi opazujemo blato. Lahko pride tudi do okužb, ki se kažejo z bolečino v trebuhu, povišano temperaturo ali mrzlico.
Kolonoskopijo je možno opraviti tudi v sedaciji ali anesteziji. Največkrat se pacienti za tak način preiskave odločijo zaradi strahu pred preiskavo. Oba posega sta pri veliko izvajalcih na voljo z doplačilom. Občasno se tudi zdravnik odloči za kolonoskopijo bodisi v sedaciji bodisi v anesteziji glede na pričakovano težavnost same preiskave.
Če je kolonoskopija opravljena v sedaciji ali anesteziji, je potrebno nekajurno opazovanje. V primeru klasične kolonoskopije pacient lahko takoj odide domov. Nekaj časa po preiskavi sta pričakovana bolj intenzivno odvajanje vetrov in napenjanje, kar samo od sebe izzveni.
Tako gastroskopija kot kolonoskopija sta nekoliko neprijetni preiskavi, vendar zelo pomembni. Ob dobrem sodelovanju in sproščenosti sta hitri, neboleči, predvsem pa omogočata tako odkrivanje kot zdravljenje številnih bolezni prebavil.
Izognite se dolgim čakalnim vrstam v javnem zdravstvenem sistemu in se naročite na pregled pri izbranem specialistu v vaši bližini!
Ambulanta.si vam zagotavlja hitro in enostavno izbiro zdravstvene storitve in široke mreže zdravstvenih izvajalcev v zasebnem sektorju. Poleg hitrega naročila na pregled boste imeli tudi popolni pregled nad ceno posamezne zdravstvene storitve in predvidenimi stroški vašega zdravljenja. Za svoje zdravje pa lahko enostavno poskrbite tudi z zavarovanjem PRVA Zdravje, ki vam pri novonastalih boleznih in poškodbah omogoča dostop do zdravstvenih storitev v povprečno le 5 delovnih dneh – ob tem pa vam ne bo treba skrbeti za visoke stroške. Prilagodite ga svojim potrebam in izberite ustrezno kombinacijo zavarovalnih kritij, prek spleta že od 2,92 EUR/mesec!
