10.11.2021

Vse, kar moramo vedeti o magnetni resonanci

Pri postavljanju diagnoze zdravniki potrebujejo tudi pomoč naprav, še posebej, kadar je pri tem potrebna preiskava notranjosti našega telesa. Magnetna resonanca (MR) ni edina slikovna diagnostična metoda. Poleg MR, poznamo še CT-preiskavo (računalniško tomografijo), UZ-preiskavo (ultrazvočni pregled), PET (pozitronsko emisijsko tomografijo) in RTG (rentgen). Zdravnik izbere metodo glede na proučevanje in lokacijo težav pacienta. 

magnetna resonanca

 

Kaj je magnetna resonanca (MR ali MRI)?

Kratica, ki jo v slovenščini uporabljamo za slikanje z magnetno resonanco, je MR. Pogosto pa lahko zasledimo tudi kratico MRI, ki izhaja iz angleščine in pomeni Magnetic Resonance Imaging. MR je diagnostični postopek, ki temelji na resonanci vodikovih ionov v močnem magnetnem polju in ne proizvaja ionizirajočega sevanja, kot to proizvajajo rentgenski žarki. Slikanje z MR je kompleksna diagnostična tehnika, ki se je v zadnjih desetletjih v klinični praksi zelo hitro razvila. Pojav v fiziki imenujemo tudi jedrska magnetna resonanca, a se beseda jedrska izpušča zaradi strahu pred jedrskimi reakcijami in z njimi povezanim radioaktivnim sevanjem. 

MR deluje tako, da jedra v magnetnem polju absorbirajo ali izsevajo elektromagnetno valovanje, rečemo, da deluje na podlagi razlike v sproščeni energiji iz protonov v različnih tkivih. Na sliki se lahko zelo dobro vidi sestava mehkih tkiv in organov ter ocena njihove funkcije, slabše pa so vidne kosti in njihove strukture. 
 

Magnetna resonanca (MR) je torej neinvazivna tehnika, ki s pomočjo magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije lahko izvede slikanje notranje strukture človeškega telesa in mu ne škoduje. Zelo natančno nam pokaže stanje mehkih tkiv v telesu (mišice, notranji organi, žile, vezi in živčni sistemi), zelo podrobno pa tudi strukturo notranjosti glave ter hrbtenice. Navadno se MR uporabi takrat, kadar sta izvida CT- in UZ-preiskave nejasna ter je izvid za nadaljnjo obravnavo bolnika pomemben. Za iznajdbo metode MR je bila podeljena tudi Nobelova nagrada.

 

Preiskave z magnetno resonanco

  • MR-preiskave osrednjega živčevja

MR se v tem primeru uporablja predvsem za pregled možganovine in hrbteničnega kanala. Preverijo se morebitne okvare krvnih žil, posledice možganske kapi, žarišča pri multipli sklerozi, možganski ali hrbtenjačni tumor in druge poškodbe, pretok krvi v venah in arterijah, dobro vidne pa so tudi medvretenčne ploščice. 

  • MR angiografija (MRA)

Magnetnoresonančna angiografija je diagnostična metoda prikaza krvno-žilnih sistemov ob pomoči MR. Ta diagnostični postopek je novejši in ni škodljiv ali invaziven. Preiskuje stanje žil in prikazuje aterosklerozo, vnetja žil, strukturne spremembe v aorti, kot so anevrizma ali disekcija ter zapore žil.

  • MR spektroskopija (MRS)

Magnetnoresonančna spektroskopija je metoda za določanje in merjenje količine presnovnih produktov. Pri MRS se ne posname slika, temveč t. i. spektri v obliki zobcev, ki odražajo razporeditev snovi v telesu.

  • MR-preiskave pri boleznih lokomotornega sistema

Metoda omogoča hkraten prikaz kostnega tkiva, hrustanca, mišic, meniskusa, tetiv in vezi. Preiskava je primerna pri športnih poškodbah tako pri profesionalcih kot rekreativcih.

  • MR-preiskava organov v prsni in trebušni votlini

MR-preiskava pokaže lego, velikost in sestavo posameznega organa, obenem pa tudi to, v kolikšni meri je še ohranjena njegova funkcija. Pri pregledu srca ugotavlja velikost in funkcijo srčnih votlin, debelost in krčljivost srčne stene ter obseg okvare na srčni mišici zaradi srčnega infarkta. Uporablja se tudi za organe v zgornji in spodnji trebušni votlini, odkriva se bolezensko stanje na dojkah, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki, ovarijih, prostati in podobno.

  • MR sklepov in mišic

MR-slikanje kosti in sklepov lahko odkrije motnje hrbteničnih diskov, poškodbe sklepov (raztrganina hrustanca ali ligamentov), okužbe kosti, tumorje kosti ali mehkih tkiv. Vidne so tudi spremembe v sklepih, ki so posledica degenerativnih procesov in drugih obolenj.

Želite izvedeti več o radioloških preiskavah? Preberite Vse, kar moramo vedeti o računalniški tomografiji (CT)

Kako poteka magnetna resonanca

 

Priprava na preiskavo

Ker se pri slikanju z MR ustvari močno magnetno polje, morajo pacienti, ki imajo v telesu bodisi kovinske bodisi elektronske vsadke (na primer srčne spodbujevalnike, umetne sklepe, vijake, sponke po operacijah, maternični vložek, kovinske drobce), pred slikanjem pridobiti potrdilo ustreznega strokovnjaka o ustreznosti materialov za pregled z MR. Vsadki, zunanje naprave in ostali medicinski pripomočki, ki se uporabljajo v bližini MR-naprave, imajo že vnaprej podano oznako o varnosti v območju delovanja magnetne resonance. Prav tako se MR-preiskava odsvetuje nosečnicam v prvem trimesečju, če ta ni nujna. Praviloma dokazov o kontraindikaciji ni, se pa zdravniki v času, ko je plod v obdobju organogeneze in je najbolj ranljiv, poskušajo izogniti vsem preiskavam. 

Pred slikanjem z MR ni potrebno, da se pacient drži posebnih navodil glede dietnega prehranjevanja ali da je tešč. Pacient lahko vzame tudi zdravila, razen v primeru, da mu zdravnik, ki ga je napotil na magnetno resonanco, ni izdal posebnih navodil. Kadar se pri preiskavi uporabi tudi kontrastno sredstvo, mora pacient 6 ur pred preiskavo prenehati z uživanjem hrane.   

Priporoča se, da pacient pred preiskavo obleče udobna oblačila, ki nimajo kovinskih gumbov, zadrg ali sponk. Prav tako lahko določena bolezenska stanja vplivajo na potek MR-preiskave, zato mora pacient pred začetkom preiskave zdravnika opozoriti, če:

  • ima bolezen ledvic;
  • ima sladkorno bolezen;
  • je klavstrofobičen (boji se majhnih in zaprtih prostorov);
  • je imel pred kratkim operativni poseg kjer koli na telesu;
  • ima znane alergije na hrano, jod, gadolinij, določena zdravila;
  • ima astmo;
  • doji ali je noseč.
Dvorec Lanovž

Dvorec Lanovž

medical center Rogaška

Medical Rogaška

Kako poteka magnetna resonanca?

Pred začetkom preiskave zdravnika pacient obvezno seznani z morebitnim kovinskim vstavkov, na primer vstavljena umetna srčna zaklopka ali spodbujevalnik, žilna opornica, polžev vsadek, črpalka za zdravila, stimulator živčevja (TENS aparat, hrbtenjačni vsadek), zobni implantati, umetni sklep ali ud, vijaki ali ploščice in podobno. 

Pred slikanjem mora pacient odstraniti morebitne kovinske predmete (mobilni telefon, kovance, zobne proteze, nakit in pirsinge, očala, slušne pripomočke, ključe, kovinsko kost iz modrčka, uro, denarnico s kovanci, igle in sponke za lase, lasuljo ter make up). Kar zadeva tatuje, ti niso problematični, če so bili narejeni v zadnjih letih, saj so danes barve za tetovaže vedno bolj regulirane in ne vsebujejo več železnih delčkov, ki bi reagirali v močnem magnetnem polju. Če pa je bila tetovaža narejena pred 20 ali več leti, mora pacient na to opozoriti zdravnika, da bo preiskava lahko potekala normalno.

 

Koliko časa traja magnetna resonanca?

Preiskava najpogosteje traja med 30 in 45 minut, lahko pa tudi do 90 minut, v povprečju se posname več sto (včasih celo več tisoč) slik. Pacient se uleže na premično mizo in se zapelje v okroglo odprtino naprave, v tunel cevastega magneta s premerom približno 50 do 70 cm. Pri slikanju medenice in nog ostaneta glava ter zgornji del trupa zunaj magneta, pri slikanju glave in zgornjega dela trupa pa pacient leži z glavo v cevi. Pacient mora biti pri miru in enakomerno dihati, v primeru, da je klavstrofobičen, lahko pred preiskavo prejme pomirjevalo, saj je lahko kakovost pridobljenega posnetka slaba, kadar se premika. 

Med ležanjem v napravi se generira magnetno polje, ki pa se ga ne občuti, zato je preiskava popolnoma neboleča. Občasno pacient lahko začuti trzljaje, ki nastanejo zaradi stimulacije živčnih korenin v telesu, kar je popolnoma normalen pojav. Naprava je lahko precej glasna, glasen ropot je nekaj povsem normalnega, zato se pacientu pred začetkom slikanja v ušesa vstavi slušalke z glasbo ali ušesne čepke. Med slikanjem pacienta tehnik v sosednji sobi spremlja na zaslonu, ga pomirja in mu po potrebi daje dodatna navodila. 

Magnetna resonanca se lahko opravi tudi s pomočjo kontrastnega sredstva, kar pomeni, da se po protokolu v veno vbrizga kontrastno sredstvo, ki še zanesljivejše prikaže organe in ožilje v telesu. 

kako se pripraviti na magnetno resonanco

 

Stranski učinki po MR-slikanju

Magnetna resonanca je preiskava z zelo nizko stopnjo tveganja. Kljub temu pa se lahko po preiskavi pojavijo zapleti. Radijski valovi povzročajo segrevanje tkiva, zato lahko po MR-preiskavi pacienti občutijo toploto ali draženje kože, ki po nekaj minutah izgine. Takoj po preiskavi se lahko pojavi tudi rahel glavobol, ki prav tako sam po sebi izzveni. Pojavi se lahko šumenje v ušesih (tinitus), a je to sicer zelo redko in po preiskavi praviloma izgine, izjemoma pa lahko tudi ostane. 

Med slikanjem lahko pride do klavstrofobije, v zelo redkih primerih bolnik v zaprtem tipu aparata prvikrat občuti strah pred zaprtim prostorom, ki ga pred tem ni poznal, pozneje pa se lahko ponavlja. 

Redko lahko pride tudi do okvare kože, mehkih tkiv in živcev na vbodnem mestu (absces, nekroza, krvavitev, oteklina, bolečina ali vnetje živca), te poškodbe so zelo redke in se navadno hitro zacelijo brez posebnega zdravljenja. 

Kadar se pri MR-preiskavi uporabi tudi kontrastno sredstvo, lahko bolnik ob koncu preiskave v ustih občuti rahel kovinski okus, siljenje na bruhanje in občutek tiščanja na vodo. Alergijska reakcija na kontrastno sredstvo je sicer izjemno redka, če pa po preiskavi bolnik opazi izpuščaj na koži ali ima občutek pomanjkanja sape, mora takoj obvestiti medicinsko osebje ali obiskati najbližjo zdravstveno ustanovo, da ne pride do hujših zapletov oziroma trajne okvare organov. 

Zelo redek zaplet, ki se pojavi pri bolnikih z motnjami v delovanju jeter ali ledvic, je bolezen vezivnih tkiv (NSF). Te bolezni večinoma ni mogoče zdraviti in privede do okvare notranjih organov, zmanjša gibljivost sklepov, lahko se konča tudi s smrtjo. 

 

Po opravljeni magnetni resonanci

Po MR-preiskavi je priporočeno uživanje veliko tekočine, v primeru prejetja pomirjevala pa pacient ne sme domov sam, saj se zmanjšajo njegove psihofizične sposobnosti.

Radiolog bo slike, ki jih je MR-naprava posnela, odčital in jih skupaj z izvidom poslal pacientu po pošti.  MR-slike nikar ne poskušajte tolmačiti sami, saj je vsak diagnostični postopek, ki ga opravite, treba razložiti v kontekstu vaših težav (anamneze in klinične slike), zato izvid čim prej odnesite k zdravniku, ki vas je na preiskavo napotil.

Izognite se dolgim čakalnim vrstam v javnem zdravstvenem sistemu in se naročite na pregled pri izbranem specialistu v vaši bližini!

Ambulanta.si vam zagotavlja hitro in enostavno izbiro zdravstvene storitve in široke mreže zdravstvenih izvajalcev v zasebnem sektorju. Poleg hitrega naročila na pregled boste imeli tudi popolni pregled nad ceno posamezne zdravstvene storitve in predvidenimi stroški vašega zdravljenja. Za svoje zdravje pa lahko enostavno poskrbite tudi z zavarovanjem PRVA Zdravje, ki vam pri novonastalih boleznih in poškodbah omogoča dostop do zdravstvenih storitev v povprečno le 5 delovnih dneh – ob tem pa vam ne bo treba skrbeti za visoke stroške. Prilagodite ga svojim potrebam in izberite ustrezno kombinacijo zavarovalnih kritij, prek spleta že od 2,92 EUR/mesec!