Najpogosteje uporabljene preiskave v gastroenterologiji so ezofagogastroduodenoskopija ali na kratko gastroskopija in kolonoskopija.
Gastroenterologija je veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil, torej z boleznimi požiralnika, želodca, tankega in debelega črevesja, jeter, žolčnika ter trebušne slinavke. Zdravnik specialist internist gastroenterologije pa poleg specialističnega pregleda pacienta opravlja tudi številne preiskave, ki pripomorejo k opredelitvi težav, diagnostiki in zdravljenju bolezni.
Katere Preiskave vključuje Gastroenterologija?
Gastroenterološka diagnostika pa zajema tudi druge preiskave, kot so:
Endoskopski ultrazvok
Endoskopski ultrazvok se najpogosteje uporablja za ugotavljanje kamnov v žolčnih poteh in bolezni trebušne slinavke ter opredeljevanje različnih zadebelitev sten prebavil.
ERCP
Endoskopska retrogradna holangiopankreatografija je preiskava, ki se uporablja za ugotavljanje in zdravljenje bolezni žolčevodov, žolčnika, jeter ter pankreasa (trebušne slinavke).
Rentgenska preiskava prebavil
Pri slikanju prebavnega trakta uporabljajo mlečno belo pijačo, ki vsebuje barij in omogoča pri rentgenskem slikanju natančnejši pregled delov prebavne cevi.
Ultrazvok trebušnih organov
Preiskava, s katero prikažemo nekatere prebavne organe, kot so jetra, žolčnik, trebušna slinavka, orientacijsko želodec in črevesje.
Podrobneje o Gastroskopiji
Gastroskopija je preiskava, kjer zdravnik z endoskopom pregleda zgornja prebavila. Endoskopi, ki se uporabljajo pri gastroskopiji, so upogljivi instrumenti. Ti imajo na konici kamero in luč, tako da zdravnik lahko v realnem času na zaslonu gleda notranjost požiralnika, želodca ter dvanajstnika. Med samo preiskavo se s posebnimi kleščami praviloma odvzame tudi košček sluznice za ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.
Če gre za rutinsko gastroskopijo v diagnostične namene z morebitnim odvzemom koščka tkiva za histološko preiskavo, je gastroskopija hitra in traja manj kot 15 minut. V primeru, da je pričakovano daljše trajanje preiskave in da so morebiti potrebni še dodatni posegi, kot je odstranitev več sprememb na želodčni sluznici, se zdravnik lahko odloči tudi za izvedbo preiskave v sedaciji ali anesteziji.
To velja tudi za tiste, ki imajo izjemno močan žrelni refleks in izrazit strah pred preiskavo. Če pa se gastroskopija izvaja v sedaciji ali anesteziji, je potrebno nekajurno opazovanje pred odhodom domov. Takrat je nujno, da si uredite prevoz, saj po sedaciji ali anesteziji ne boste sposobni za vožnjo avtomobila. Pomembna razlika med gastroskopijo v sedaciji ali anesteziji je ta, da je med gastroskopijo v sedaciji pacient buden, vendar z zmanjšano sposobnostjo zavedanja okolice in dogajanja okoli njega. Med gastroskopijo v anesteziji pa se pacient ničesar ne zaveda, saj spi.
Potrebuješ gastroskopijo?
Kdaj se odločimo za gastroskopijo?
Gastroskopija se uporablja tako za diagnostiko in potrditev kot tudi zdravljenje različnih stanj. Tovrstna preiskava je potrebna zlasti takrat, kadar gre za nepojasnjeno krvavitev iz prebavil, ko se pojavi črno blato in/ali bruhanje krvi ali vsebine, podobne kavni usedlini, ki nakazuje krvavitev iz zgornjega dela prebavil.
Zdravnik se pogosto odloči za gastroskopijo, kadar gre za nepojasnjene bolečine v trebuhu, še posebej v zgornjem delu trebuha, težave s požiranjem kot tudi pri zgagi in bolečinah v želodcu, ki se ne odzovejo na zdravljenje z inhibitorji protonske črpalke. Pogosteje se za gastroskopijo odločijo pri bolnikih, ki se s temi težavami srečujejo prvič, nepojasnjeno hujšajo in so starejši od 45 let, saj je po tej starosti verjetnost za nastanek raka prebavil večja.
Z gastroskopijo lahko odkrijejo razjede na želodcu, vnetje želodčne sluznice, gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB) z ali brez ezofagitisa, hiatalno hernijo (želodčno kilo), različne polipe, prekancerozne spremembe in tudi želodčnega raka. Pomembno vlogo ima tudi v terapevtske namene, saj omogoča ustavljanje krvavitve iz želodca oziroma ulkusov želodca brez operacije. Omogoča tudi sledenje bolnikov s prekanceroznimi spremembami, ezofagitisi, kroničnimi gastritisi, ponavljajočimi se ulkusi, varicami požiralnika in podobno.
Potek gastroskopije
Pred preiskavo je pomembno, da zdravnika obvestite o morebitnih kroničnih boleznih (predvsem bolezni pljuč in srca, motnje strjevanja krvi ter razne alergije) in redni terapiji, ki jo jemljete. Če nosite zobno protezo, jo boste morali pred preiskavo odstraniti. Če niste astmatik ali alergični na lokalni anestetik, vam bo sestra v žrelo pošpricala lokalni anestetik, ki omrtviči predel žrela, pred začetkom preiskave.
Omrtvičenje žrela sicer olajša začetni del preiskave, ni pa nujno potrebno za izvedbo uspešne preiskave. Medicinska sestra vam bo pred uvajanjem instrumenta v usta dala plastični ščitnik, ki olajša uvajanje tega in prepreči, da bi med preiskavo ugriznili v endoskop. Med preiskavo boste ležali na levem boku. Zdravnik bo uvedel gastroskop skozi usta v požiralnik. Pomembno je, da ste med preiskavo kar se da sproščeni, da ne požirate sline in da pustite, da slina prosto teče iz ust.
V ta namen bo vnaprej pripravljena podlaga, ki bo vpijala slino. Zaradi uvedenega instrumenta je požiranje sline lahko neprijetno in moti preiskavo. Pomembno je, da med preiskavo normalno dihate skozi nos in usta. Za lažjo preglednost želodca se med preiskavo želodec napihne. To olajša obračanje instrumenta in pregledovanje celotnega želodca ter dvanajstnika. Občutek napihnjenega želodca je lahko neprijeten, celo nekoliko boleč in lahko vztraja še nekaj časa po opravljeni preiskavi. Po navadi popolnoma izzveni v dveh urah od preiskave, zato ni razloga za skrb.
Zdravnik poleg pregleda sluznice požiralnika, želodca in dvanajstnika oceni tudi delovanje mišice zapiralke, motiliteto ter sekrecijo želodca. Gastroskopija omogoča, da zdravnik s posebnimi kleščami odvzame delček tkiva spremenjene želodčne sluznice za dodatne patohistološke preiskave. Na izvide teh morate počakati približno 7 do 14 dni. Tudi če je sluznica videti zdrava, zdravnik odščipne košček te za izključitev okužbe s Helicobacter pylori s HUT.
HUT je hitri ureazni test in zanesljiva metoda za dokazovanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Na izvid morate počakati približno pol ure. Bakterijo lahko odkrijemo tudi po pregledu koščka odvzete sluznice pod mikroskopom. Obstajajo tudi posebna gojišča za H. pylori. Rezultate razrasti bakterije na teh gojiščih odčitamo po nekaj dneh. Helicobacter pylori sicer lahko dokazujemo tudi s posebnim dihalnim testom in dokazovanjem delcev bakterije v blatu.
Zakaj dokazujemo prisotnost Helicobacter pylori?
Prisotnost bakterije v želodčni sluznici lahko povzroča številne težave, med njimi erozije in ulkus sluznice želodca in dvanajstnika ter gastritis, ki je pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka želodca. Z antibiotiki in inhibitorji protonske črpalke jo lahko uspešno zdravimo, s tem pa zmanjšamo tveganje za nastanek raka želodca ter odpravimo številne želodčne težave.
Spremenjena sluznica želodca in polipi
Zdravnik natančno pregleda sluznico in vzorce spremenjene želodčne sluznice pošlje tudi na dodatne patohistološke preiskave za izključitev resnejše patologije. Na izvide teh preiskav je treba počakati približno 7 do 14 dni. Prav tako morebitne odstranjene polipe pošlje na patohistološko preiskavo za opredelitev vrste polipa.
Po preiskavi
Po preiskavi je prepovedano uživanje hrane in pijače najmanj pol ure oziroma dokler popolnoma ne izzveni občutek omrtvičenosti žrela. Prav to namreč moti požiranje, zato obstaja nevarnost, da bi ob uživanju hrane ta zašla v sapnik. Večina ljudi nima težav po zaključeni preiskavi in lahko takoj odidejo domov. V primeru slabega počutja pa boste morali ostati na opazovanju še kakšno uro.
Tveganja
Zapleti med in po gastroskopiji so zelo redki. Kot vsaka endoskopska preiskava ima tudi gastroskopija določena tveganja. Najhujši, vendar na srečo tudi najredkejši zaplet je predrtje prebavne cevi, bodisi želodca, dvanajstnika bodisi požiralnika. Premikanje nemirnega pacienta med preiskavo kot tudi pretirano spahovanje lahko privedejo do krvavitve na prehodu med požiralnikom in želodcem. Prav tako lahko pride do krvavitve iz mesta odvzema biopsije (delčka tkiva za preiskavo). Tovrstne krvavitve se po navadi same ustavijo ali pa jih zdravnik odpravi že med samo preiskavo.
Izognite se dolgim čakalnim vrstam v javnem zdravstvenem sistemu in se naročite na pregled pri izbranem specialistu v vaši bližini!
Ambulanta.si vam zagotavlja hitro in enostavno izbiro zdravstvene storitve in široke mreže zdravstvenih izvajalcev v zasebnem sektorju. Poleg hitrega naročila na pregled boste imeli tudi popolni pregled nad ceno posamezne zdravstvene storitve in predvidenimi stroški vašega zdravljenja. Za svoje zdravje pa lahko enostavno poskrbite tudi z zavarovanjem PRVA Zdravje, ki vam pri novonastalih boleznih in poškodbah omogoča dostop do zdravstvenih storitev v povprečno le 5 delovnih dneh – ob tem pa vam ne bo treba skrbeti za visoke stroške. Prilagodite ga svojim potrebam in izberite ustrezno kombinacijo zavarovalnih kritij, prek spleta že od 2,92 EUR/mesec!
